02 655 06 00 sola@os-kungota.si
Select Page

Učenci drugega razreda že nekaj dni opazujejo, kako poganjajo čebulice krokosov, ki so jih sadili na koncu lanskega meseca oktobra v spomin na otroke, ki so bili in so še danes žrtve vojne. Učenka 9. razreda, Nina Mohorič jim je prebrala svojo pesem, ki jo je napisala v sklopu delavnic, ki so potekale 29. januarja na temo Odraščanje otrok med drugo svetovno vojno.

Posnetek si lahko ogledate tukaj.

Mentorica: Mari Karnet

Pot v pekel

Potrkali so sredi noči.

Mislim…tako se mi zdi.

Že davno je tega bilo,

še vedno strah me jih je zelo.

So rekli: »Z nami!« in nas psovali,

za nekaj, kar nismo krivi, nas kaznovali.

Rumena zvezda na prsih me je skelela,

le odvreči sem jo želela.

Da veri bi se svoji odrekla,

a kaj bi mama na to porekla?

Vera, ki položena je bila v zibelko mi,

v meni še vedno živi.

Težko je, ker domovina mi svobode ne dovoli.

Nato so tja nas pripeljali… V pekel.

Pot strahu mi je po licu stekel.

Na vratih nekaj je v tujem jeziku pisalo,

za žičnato ograjo naše ljudstvo je čakalo.

Oče je stopil na pot do neke tesne hiše,

z mamo se nama druga usoda piše.

S puško so naju od njega odrinili,

če sva kaj zinili,

so na naju kričali.

V grobu negibno ostanki ljudi so ležali.

V neki sobi slišim krike in jok.

Obrnem pogled in izpustim stok.

Paznik me s pogledom okrega,

misli si, tako boš končala tudi ti, ne bodi ga treba…

Nina Mohorič, 9. a