Bili smo na morju, na slovenski obali, v Izoli. Nekega dne smo odšli raziskovat mesto. V mestu smo zagledali luna park in odločili smo se oditi tja, kjer je bil sky flyer. Stric in teta sta se že takoj opogumila, da ga bosta poizkusila, a jaz sem se takrat še bala, zato se nisem odločila zanj.
Nekaj dni pozneje smo zopet odšli tja. Takrat sem tudi jaz želela preizkusiti sky flyer, a mi mama tega ni dovolila, a kljub temu sem ves čas govorila, da želim iti nanj. Ko sem mamo končno prepričala, da mi je dovolila, sem bila zelo vesela, a ko sem spoznala, da gre zares, me je postalo zares zelo, zelo, zelo strah! Mama se je držala za glavo, saj tega ni zmogla gledati. Sedla sem na sky flyer in čakala, da se bo končno začelo. Na srečo je z menoj šla tudi mamina sestrična Sabina, saj drugače ne bi preživela. Ko smo se končno začeli premikati, sem le gledala, kako to gre. A ko se je začel vrteti, sem grozno kričala in bilo me je strah, zato nisem upala nikamor pogledati. Kasneje pa sem vseeno pogledala, a takrat sem bila obrnjena na glavo, kar je bilo zelo grozno. Kasneje sem zopet za kratek čas odprla oči, videla sem nebo, bilo je super, a vseeno sem kričala kot nora. Mamina sestrična mi je med tem šepnila, naj me ne bo strah, saj je že skoraj konec, potem smo se še enkrat zavrteli in bilo je vsega konec.
Priznam, takrat me je bilo zares zelo, zelo strah. Vseeno pa sem bila vesela, saj sem premagala svoj velik strah.
Nastja Cafuta